Konec decembra smo z navdušenjem prejeli obvestilo, da je bil na nacionalni agenciji v Estoniji v okviru programa Erasmus + odobren projekt SPOTit – Boj proti lažnim novicam v družbenih omrežjih v katerem je partner Izobraževalni center Geoss.

Projekt se bo pričel izvajati februarja letos, trajal pa bo dve leti. Naslavlja boj proti lažnim novicam v družbenih medijih s pomočjo razvijanja veščin medijske pismenosti med mladimi, ki so stari od 18 do 35 let. Poudarek daje tudi razvoju drugih pomembnih veščin 21. stoletja med mladimi: kritično razmišljanje, komunikacija, sodelovanje, občutek demokracije, družbena participacija in aktivno angažiranje. Ciljna skupina projekta so mladinski delavci in prostovoljci, ki so aktivni na področju dela z mladimi. Izvedba projekta bo temeljila na mladinsko orientirani participativni metodi, ki bo omogočila mladinskim delavcem bolj učinkovito delo z mladimi na področju medijske pismenosti.

Informacije, da je bil projekt odobren za financiranje, smo bili izjemno veseli, saj smo si od lanskega leta dalje prizadevali, da bi pričeli delovati tudi na področju izobraževanja mladih na temo lažnih novic, kar nam je s tem projektom uspelo!

Pomen medijske pismenosti in kritičnega mišljenja na Izobraževalnem centru Geoss prepoznavamo kot eno izmed ključnih veščin sodobnega časa. Bolj kot kadarkoli prej se je to izkazalo v okoliščinah, s katerimi so srečujemo v zadnjih petih letih – pa ne govorimo le o informacijah, ki jih prejemamo s strani posameznih nacionalnih vlad, uveljavljanjih politične samovolje s tvitanji, različnih dezinformacijah in njihovih neskončnih interpretacijah, ki jim ni konca na sodobnem spletu.

Čeprav se nam morda zdi, da se je pojav lažnih novic pričel z množično uporabo spleta temu ni tako, pravzaprav segajo začetki le teh v 19. stoletje, ko so se pojavili sodobni časopisi. Pojav dejansko obstaja od izuma tiska dalje. Lažne novice so se vedno dobro prodajale, še danes to počnejo tabloidi, pri katerih se nam zdi njihovo ravnanje že tako normalizirano, da jih niti ne smatramo kot tiste, ki širijo lažne novice, to smo zgolj poimenovali rumeni tisk. Nič ne privlači bolj kot obljuba šokiranosti in presenečenja, če bomo odprli vabo v internetu in kliknili na lažno novico. Lepo bi bilo, če bi posledice, ki jih imajo lažne novice, lahko ostale pri tem. Pa temu ni tako – od nacistične propagande do danes lahko vidimo daljnosežno škodo in celo zlo, ki ga povzročajo. Konec 19. stoletja se je senzacionalistično novinarstvo v tekmi za bralce tako razpaslo, da je imelo vlogo celo pri nekaterih spopadih tistega časa. Danes velja Pulitzerjeva nagrada za prestižno priznanje na področju novinarskega tiska, manj znano pa je, da je ravno gospod Joseph Pulitzer, madžarsko- ameriški novinar, pričel s senzacionalističnimi objavami novic. Te se bile, preden je leta 1883 kupil časopis New York World, zapisane v obliki dolgočasnih poročil. Pulitzerju je novice uspelo predstaviti kot zgodbe, z dramskimi zapleti, zanimivimi naslovi, dramatičnimi poudarki. Dodal je velike naslove in velike fotografije ali grafike. Novinarstvo je začelo igrati na čustva bolj kot na razum, na senzacijo bolj kot na informacijo. Enako se je dogajalo pred pričetkom zadnjih vojn na Balkanu, ko so vse tri etnične skupine skozi lastne časopise in celo verska glasila senzacionalistično uporabljali zgodovinske mite z namenom spodbujanja nestrpnosti in politične diferenciacije. Lažne novice so se v polnem zamahu, kot pod goro speči zmaj, vrnile z vzponom spletnih novic. Lažne novice prodajajo časopise oz. klike, kar spodbuja prodajo tržnih dejavnosti časopisa ali spletne strani. Z lažnimi novicami pa se prav tako lahko diskreditira nekoga, ki je objavil verodostojno novico, za katero nekdo ne želi, da jo javnost sprejme in spozna za resnično.

Sodobne lažne novice, ki niso »zgolj« rumeni tisk, ločimo po edinstvenih kriterijih:
1. Širi jih posameznik ali skupina ljudi, ki ima od tega neko korist (politično, ekonomsko ipd.) ali digitalni oportunisti, ki bi radi hitro zaslužili s prodajo senzacionalističnih novic. 2. Širijo jih s pomočjo družbenih medijev, saj tako dosežejo širši krog ljudi ter ustvarjajo navidezen občutek zanesljivosti informacije.
3. Pri širjenju jim pomagajo nič hudega sluteči posamezniki, ki novice delijo in dodatno ustvarjajo občutek, da je novica preverljiva ter resnična, sploh, če jo je delil nekdo, ki mu načeloma zaupamo.

Medijske hiše in novinarji so izgubili velik del spoštovanja in kredilbilnosti, povrnejo si jo lahko le z zatiranjem lažnih novic in poklicnim ter osebnim delovanjem, skladnim z univerzalnimi vrednotami, h katerim spodbujajo tudi svoje uporabnike. Danes se ne odpušča izgovorov, da nekdo ni vedel, »ni imel informacije« – temveč predvsem, da ima vprašljive vrednote, kajti tovrstne dostopnosti do informacij, kot jo imamo sedaj, nismo imeli nikoli prej v zgodovini človeštva. Kar se tiče novic jih danes lahko objavlja kdorkoli in kadarkoli – če ne drugje pa na svojem FB zidu. Medijske hiše se vse preveč pogosto znajdejo v strupenih lovkah različnih interesnih skupin, ki jih skušajo uporabiti kot orodje za doseganje lastnih ciljev. V kolikor se kdo ne ukloni, mu najlažje subtilno dajo vedeti, da bo ostal brez kruha. Na splošno sicer priljubljena, a ne preveč inovativna tehnika v odnosu do podrejanja drugače mislečih.

Zakaj je kljub vsemu branje novic na internetu drugačno kot prebiranje časopisa? Ker so iskalniki prilagojeni tako, da sledijo interesom posameznika in le temu posledično ponujajo osebnim interesom prilagojene vsebine in oglase. Tako se lahko hitro znajdemo v digitalnem svetu, kjer nam ponujajo podobne vsebine s tematiko, ki nas zanima. Spoznavamo vse več somišljenikov in tako lahko oblikujemo pripadnost določeni skupini brez da bi se nam ponujale alternativne vsebine in drugi zorni koti. Prav tako je zakonodaja na področju uporabe digitalnih tehnologij zelo šibka in vedno korak ali dva za realnimi potrebami.
Cilji projekta SPOTit je tako izobraziti in podpreti mladinske delavce in trenerje za pridobitev kompetenc o medijski pismenosti, opolnomočiti mlade za uporabo izdelanih strategij medijske pismenosti za zaznavanje lažnih novic in sprejemanje odgovornih odločitev, navdihniti mladinske delavce in mladinske organizacije za integracijo strateške uporabe IKT orodij in odprte programske opreme z namenom izobraževanja mladih za boj proti dezinformacijam in lažnim novicam, okrepiti veščine mladih, kot so kritično razmišljanje, komunikacija, digitalne veščine z uporabo inovativnih digitalnih orodij in povečati kakovost mladinskega dela v Evropi z modernizacijo praks poučevanja mladinskih delavcev preko uporabe inovativnih pristopov.

V medsektorskem konzorciju partnerjev iz Estonije, Slovenije, Cipra, Irske in Grčije bomo razvili različne vire (npr. e-učna platforma z digitalnimi viri, digitalne sobe pobega, paket za usposabljanje mladinskih delavcev o medijski pismenosti, serija videov) in zagotovili usposabljanje mladinskih delavcev za opolnomočenje mladih na temo medijske pismenosti s ciljem, da ti postanejo kritični bralci in aktivni udeleženci pri sprejemanju digitalnih informacij.
Vabljeni, da spremljate aktualno dogajanje na projektu na naši spletni strani, kasneje pa tudi na spletni strani projekta!

Vedno je dobro imeti zaupanja vredne vire novic in informacij in to si danes prizadevajo že marsikatere sodobne medijske hiše. Toda mediji niso samo medijske in časopisne hiše. Obsegajo tudi glasbo, oglaševanje, film, memeje, tvite, druga socialna omrežja, fotografije, učbenike itd. Če se želite spoprijeti z vsem tem, so kritično razmišljanje, izobraževanje ter širjenje obzorja, razumevanje dinamik med odnosi in raziskovalne metode učinkovite strategije za to. Bodite svoja lastna svetilka! Vse dobro vam želimo v letu 2021 in… čim manj lažnih novic :).

Sandra Katić, vodja neformalnega izobraževanja na Izobraževalnem centru Geoss d.o.o.