Ob zaključevanju projekta sodelovanja lokalnih akcijskih skupin »Odprta vrata kmetij«, kjer sodeluje tudi LAS Srce Slovenije, smo se pogovarjali z mladim prevzemnikom kmetije Pr’ Ropet, Domnom Virantom, ki je z nami delil svoje dosedanje izkušnje sodelovanja v tem projektu.

Prosim opišite kratko vašo kmetijo (kje se nahaja, od kdaj deluje, s čim se ukvarja, morebitne specifike, sodelovanje družinski članov,…)

Kmetija Pr’ Ropet se nahaja v Volčjem Potoku v bližini Arboretuma Volčji Potok. Kmetijo sem prevzel leta 2015 in se takrat resneje začel ukvarjati s kmetijstvom, prej je bila nekaj časa v mirovanju. Leta 2016 sem sodeloval na razpisu za mlade prevzemnike, takrat sem se tudi uradno zaposlil na kmetiji, kjer imamo trenutno eno delovno mesto, pomaga pa mi tudi punca in kolikor morejo starši. Skupaj imamo 10 ha obdelovalnih zemljišč, od tega 4 ha v lasti, ostalo v najemu. Smo tipična mešana kmetija, glavne so tri panoge: pridelava jagod, prireja senenega kozjega mleka ter reja kokoši nesnic talne in proste reje, poleg tega imamo še nekaj govedoreje, prašičjereje, poljedelstva, pretežno za lastne potrebe (pšenica, koruza, ječmen,…). Registriranih imamo tudi več dopolnilnih dejavnosti: predelava sadja in zelenjave, organizacija tečajev, delavnic, svetovanje s področja kmetijstva, tematski park, ježo živali, v načrtu je predelava senenega mleka v mlečne izdelke.

Prosim opišite, kakšne programe ste razvili v okviru projekta sodelovanja Odprta vrata kmetij, kot sodelujoči podizvajalec LAS Srce Slovenije?

Glede projekta Odprta vrata kmetij se mi zdi zelo pohvalno, da so lokalne akcijske skupine projekt prijavile. Kot diplomiranemu geografu mi pedagoško znanje pri tem projektu zelo koristi. Pripravil sem programe za različne ciljne skupine – vrtce in osnovne šole, za katere je za vsako triado program prilagojen njihovi starosti. Prav tako sem pripravil dodaten program za dijake kmetijske in ekonomske smeri in program za širšo javnost, pa tudi mentorski program za kmete, ki bi se želeli ukvarjati z neko dejavnostjo, tu gre za osebno svetovanje ena na ena. Upam, da bodo kmetje prepoznali prednost tega programa, saj imam na enem mestu zbrano strokovno znanje in izkušnje začetnika. Kot začetnik imaš na ta način nekoga, na kogar se lahko obrneš, ki te opozori, na kaj moraš biti pozoren oziroma česa ne smeš storiti, kar bi v preteklosti koristilo tudi meni, če bi imel to na voljo.

Kakšne so vaše izkušnje oziroma vtisi z razvitimi programi, kakšen je bil dosedanji interes obiskovalcev/skupin, ali bi kaj spremenili?

Zaenkrat je bilo teh skupin premalo, da bi lahko rekli, ali je kaj za spremeniti. Interes bi lahko bil večji, predvsem s strani vrtcev, ki imajo načeloma zelo odprt kurikulum in bi se lahko teh delavnic udeležili v večjem številu. Do sedaj je bila večina udeležencev z območja Kamnika, prav bi bilo, da bi zraven pristopili tudi iz drugih občin LAS. Povabljeni so bili sicer vsi vrtci in šole z območja LAS. V aprilu jim bom ponovno poslal povabilo za delavnice na temo pridelave jagod. Otroci so iskreni, so pokazali voljo pri sajenju sadik jagod, menim, da gre za znanje na dolgi rok, saj bodo znali hrano bolj ceniti in jo mogoče sami pridelovati. Ti programi so odlična priložnost tudi za naravoslovne dneve osnovnih šol, npr. ko gredo v Arboretum Volčji Potok se lahko dopolni še z obiskom kmetije in ostalih lokacij v bližini, npr. Tunjic.

Kakšni so vaši načrti v zvezi z razvitimi programi v bodoče, po zaključku projekta? Kaj načrtujete sicer v prihodnje na vaši kmetiji/v vaši dejavnosti?

Vsekakor upam, da bomo s temi programi nadaljevali, da bodo živeli naprej. V novi perpsektivi bi lahko mogoče razširili paleto panog, tudi v smeri prenosa znanj in izkušenj o pridelavi in uporabi hrane, saj hrane ne znamo več uporabiti, npr. kako pripraviti določeno živilo.  Na tem področju bomo morali vsi skupaj še veliko delati, upam, da bo LAS prepoznal ta potencial za kak nov skupen projekt. Kar se tiče same kmetije imam cilj, da se na njej ustvari še eno delovno mesto in da ne bomo delali zgolj za preživetje, ampak da bi imela kapital oziroma doprinos tudi za investicije.

Projekt sofinancira Evropska unija iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in Republika Slovenija v okviru Programa razvoja podeželja 2014 – 2020. Organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014 – 2020, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.