Pomlad je potrkala na naša vrata in mnogi vrtičkarji so že pripravili vrtne površine in morda tudi že zasadili prve sadike. O koristih vrtnarjenja smo že pisali, članek je dostopen TUKAJ, zato se bomo v tem članku posvetili dejavnosti, ki je neposredno povezana z vrtnarjenjem, to je kuhanje.  Za nekatere je kuhanje vsakodnevno opravilo, družabna izkušnja ali zabavna prostočasovna aktivnost. Za druge je kuhanje terapevtsko.

Ste že slišali za terapevtsko kuhanje? Gre za postopek kuhanja in priprave hrane za izboljšanje telesnega in duševnega počutja, spodbujanje učenja in razvoja veščin ter izboljšanja socialne vključenosti in vključenosti v skupnost. To je postopek vključevanja posameznikov v kuhanje in pripravo obrokov s podporo izobraževalcev za dosego določenih terapevtskih ciljev, v določenem času s pričakovanimi učnimi rezultati (kakšna znanja in spretnosti pridobijo učeči se) z elementi spremljanja in vrednotenja .

Terapevtsko kuhanje vključuje kuhanje in različne dejavnosti povezane s kuhanjem, kar je lahko nabiranje pridelkov z lastnega obdelovalnega vrta, nakup živil, uporaba pripomočkov in kuhinjskih aparatov ter načrtovanje in priprava obrokov.

Osebe, ki kuhajo s terapevtskim namenom, spoznavajo hrano in pripravo hrane ter razvijejo zdrav odnos s hrano. Kuhanje je lahko del terapije za: prehranjevalne motnje, motnje v duševnem razvoju, težave z duševnim zdravjem, motnje pozornosti in hiperaktivnosti (ADHD), depresijo, tesnobo in druge motnje.

Poleg učenja dragocene življenjske spretnosti terapevtsko kuhanje ponuja tudi naslednje prednosti: razbremenitev stresa, izboljšanje socialnih veščin, učenje ravnotežja in koordinacije, senzorično zavedanje, sposobnost načrtovanja in organiziranja, pozornost in osredotočenost, razvija samozavest in občutek za samorealizacijo. Kuhanje je neverjetno prilagodljiv medij, ki lahko spremeni življenje in pomaga vsem, ne glede na starost ali invalidnost.

Besedilo je oblikovano na podlagi Metodologije Družinskega izobraževanja MeTURA – Nazaj h koreninam za družine z odraslimi osebami z motnjami v duševnem razvoju, ki je bila razvita v okviru Erasmus+ projekta MeTURA – Nazaj h koreninam. Projekt koordinira Izobraževalni center Geoss skupaj s projektnimi partnerji Zveza Sožitje, UOSIKAŽU (Hrvaška), Thrive (Velika Britanija) in Danilo Dolci (Italija). Več o projektu TUKAJ.