Dodobra smo že zakorakali v novo leto in tudi na PUM-U v Ljubljani, se po prazničnem in počitniškem urniku v decembru, navajamo na bolj ustaljen ritem. Fokus ta mesec je tako na strukturi, ustvarjanju navad in zastavljanju ciljev. Čeprav so to aspekti, ki so za naš program vedno pomembni, pa ta mesec temu namenjamo posebno pozornost. Besede kot so struktura, disciplina, cilji, obveznosti, navade, odgovornost in fokus, lahko delujejo strašljivo, še posebno za mlade, ki so zaradi različnih okoliščin lahko izgubili vsakodnevni ritem, zamenjali noč za dan in imajo največkrat tudi veliko svobode pri odločanju na kakšen način bodo preživeli dan.

Ideja, da imamo popolno svobodo, kjer nimamo nikakršnih obveznosti, kjer se lahko spontano odločamo, kaj bomo delali in se odzivamo le na naše trenutne želje in inspiracije, se lahko na prvi pogled zdi privlačna. Kot da bi bili na počitnicah, ki se ne končajo. Zagotovo je pomembno, da imamo dovolj počitka in časa za brezdelje, vendar pa večina ljudi potrebuje v življenju več strukture in občutka namembnosti.

Udeleženci, ki se vključijo v program PUM-O niso vključeni v redni sistem izobraževanja in niso zaposleni. Tako avtomatično izgubijo časovno strukturo, ki jo zagotavljata šola in služba (Paul et al, 2009). Pomanjkanje časovne strukture naredi življenje bolj nepredvidljivo, kar lahko poveča anksioznost in občutek nemoči. Prav tako študije kažejo, da imajo brezposelni ljudje, ki si strukturirajo svoj čas, boljše duševno zdravje v primerjavi z brezposelnimi, ki te strukture nimajo (Goodman, 2017). Pomankanje strukture lahko ustvari občutek negotovosti in oteži presojo, kaj je potrebno narediti, kakšne so naše prioritete, koliko časa je potrebno vložiti v določeno aktivnost, zmanjša pa se tudi naša zmožnost ocene o tem, ali smo naredili dovolj napredka (Vodanovich in Seib, 1997).

PUM-O tako predstavlja prostor, kjer lahko udeleženci postopoma ponovno pridobijo dnevno strukturo in izkusijo pozitivne učinke, ki jih ta prinaša. Na PUM-U v Ljubljani je dan strukturiran iz jutranjega zbiranja, jutranje animacije, malice, individualnega dela, razgibavanja in skupinskega dela. Udeležence spodbujamo, da so čim bolj aktivno in redno vključeni v program, saj se pozitivni učinki vsakodnevne strukture kažejo praktično na vseh področjih človekovega delovanja.

Če vstajamo, jemo, spimo, smo aktivni in imamo odmore ob približno istih urah, nam to lahko prinese psihološki občutek napredovanja skozi dan in našim aktivnostim da strukturo in obliko. To lahko tudi zmanjša občutek izgubljenosti in poveča občutek nadzora nad življenjem (Misra in McKean, 2000). Vsakodnevna rutina lahko pomaga pri vzdrževanju cirkadianega ritma (naša notranja ura, ki določa raven naše energije čez dan), kar dobrodejno vpliva na psihofizično zdravje, predvsem na kakovost spanja (Wagner et al., 2004). Dnevna struktura nam lahko pomaga tudi pri utrjevanju uporabnih in učinkovitih navad. V kolikor so naši dnevi brez strukture, obstaja večja verjetnost, da pozabimo ali v nedogled odlašamo s pomembnimi nalogami (Steel, 2007).

Vidimo lahko, da ima struktura v našem življenju pomembno vlogo, hkrati pa se mlademu človeku, ki ni vključen v šolanje ali ne hodi v službo, hitro zgodi, da jo izgubi. Zato je tu PUM-O, ki mladim, ki so se znašli v takšnem položaju pomaga, da zopet prevzamejo nadzor nad svojim časom in življenjem.

Viri:

• Goodman, W. K., Geiger, A. M., & Wolf, J. M. (2017). Leisure activities are linked to mental health benefits by providing time structure: comparing employed, unemployed and homemakers. J Epidemiol Community Health, 71(1), 4-11.
• Misra, R., & McKean, M. (2000). College students’ academic stress and its relation to their anxiety, time management, and leisure satisfaction. American journal of Health studies, 16(1), 41.
• Paul, K. I., Geithner, E., & Moser, K. (2009). Latent deprivation among people who are employed, unemployed, or out of the labor force. The Journal of psychology, 143(5), 477-491.
• Steel, P. (2007). The nature of procrastination: a meta-analytic and theoretical review of quintessential self-regulatory failure. Psychological bulletin, 133(1), 65.
• Vodanovich, S. J., & Seib, H. M. (1997). Relationship between time structure and procrastination. Psychological Reports, 80(1), 211-215.
• Wagner, U., Gais, S., Haider, H., & Born, J. (2004). Sleep inspires insight. Nature, 427(6972), 352-355.