Velikokrat mlade spodbujamo naj, ko pride do kariernih odločitev, sledijo svojim sanjam. Vendar je težko sanjati o nečem, za kar niti ne veš, da obstaja. Raziskovanje kariernih in izobraževalnih možnosti, določanje kariernih ciljev in iskanje načinov, kako jih mladi lahko zasledujejo, so eni izmed ključnih aspektov PUM-O programa. Ravno zato, smo se v četrtek, 13.10.2022, ljubljanski Pumovci odpravili v Cankarjev dom in obiskali Karierni sejem. Na letošnjem sejmu je razstavljalo več kot 80 slovenskih in tujih delodajalcev, mi pa smo želeli spoznati čim več podjetij in zaposlitvenih možnosti, ki jih ponujajo. Tekom našega obiska so udeležeci opravili veliko spoznavnih pogovorov s podjetji in s tem vadili komunikacijske veščine, ugotavljali, katera znanja so potrebna za določena delavna mesta, imeli nekaj hitrih zaposlitvenih zmenkov, oddali informativne prijave za prosta delavna mesta in raziskovali kakšna poklicna pot je za njih najbolj primerna.

Naši udeleženci imajo različne karierne cilje, nekateri so v procesu dokončevanja šolanja, drugi so aktivni iskalci zaposlitve, tretji poskušajo usklajevati oba pola. Ne glede na to, kje se nahajajo na svoji karierni poti, pa je raziskovanje in spoznavanje različnih poklicev pomembno in uporabno za vse. Udeležence mentorji spodbujamo pri izbiranju poklicne poti, ki jih notranje motivira, jo vidijo kot smiselno in pomembno, in na kateri lahko uporabijo in razvijajo svoje talente. Čeprav ni vedno mogoče ali realistično pričakovati, da bo vsaka zaposlitev izpopolnjujoča in navdihujoča, še posebno ko se šele podajamo v karierni svet, pa nam lahko določanje smiselnih poklicnih ciljev pomaga, da se možnosti za takšno zaposlitev v prihodnosti občutno povečajo.

Raziskovanje poklicev našim udeležencem omogoča, da pridobijo dragocen vpogled v karierne možnosti, kakšne veščine so potrebne zanje in katere poti lahko uberejo, da dosežejo svoje poklicne cilje. Namensko vključevanje v izobraževanje in pridobivanje znanja in kompetenc, ki jih potrebujejo za doseganje poklicih ciljev, postanejo tako bolj smiselni, saj imajo boljše razumevanje in poznavanje delavnega trga v kateraga vstopajo. S temi informacijami se lahko udeleženci pričnejo predstavljati sebe kot pomembno delavno silo in sprejemajo informirane odločitve glede svoje poklicne poti. Mnogo modernih teorij razvoja in izbire kariere temelji na ideji, da so ljudje, ki so aktivno vključeni v izbiro svojega poklica, v primerjavi z ljudmi, ki prepustijo svojo zaposlitev naključju ali okolici, bolj zadovoljni s svojo kariero in so pri svojem delu bolj učinkoviti (Brown, 2002).

Kot zanimivost naj dodamo, da lahko prizadevanja za pomoč ljudem pri prepoznavanju ustreznih poklicnih izbir zasledimo že v 15. stoletju, do 19. stoletja pa je bilo na to temo objavljenih že najmanj 65 knjig (Zytowski, 1972). Od takrat postaja to področje vedno bolj kompleksno, vendar je še vedno aktualno, kar je Parsons ugotavljal že leta 1909: “Poleg dobrega razumevanja posameznih področij dela in poklicev, je za modro izbiro poklica pomembno tudi jasno razumevanje samega sebe, poznavanje lastnih zmožnosti in interesov, ter na kak način se ta dva aspekta prepletata in dopolnjujeta”. In točno k temu stremi PUM-O, ko se z udeleženci podaja na odkrivanje njihovih kariernih možnosti.

Viri:
Brown, D. (Ed.). (2002). Career choice and development. John Wiley & Sons.
Parsons, F. (1909). Choosing a vocation. Brousson Press.
Zytowski, D. G. (1972). Four hundred years before Parsons. The Personnel and Guidance Journal, 50(6), 443-450.