ŠOLSKA PRAVILA OCENJEVANJA ZNANJA

Šolska pravila ocenjevanja znanja v izobraževanju odraslih

Na podlagi 12. člena Pravilnika o ocenjevanju znanja v srednjih šolah (Uradni list RS št. 30/2018), ravnateljica srednješolskih programov Izobraževalnega  centra GEOSS d. o. o. določa

ŠOLSKA PRAVILA OCENJEVANJA ZNANJA V IZOBRAŽEVANJU ODRASLIH

 Ta šolska pravila ocenjevanja urejajo in določajo pravila o ocenjevanju znanja na Izobraževalnem centru Geoss   d.o.o.   (v nadaljevanju IC GEOSS), katerih obseg določa 12. člen Pravilnika o ocenjevanju znanja v srednjih šolah. Šolska pravila ocenjevanja določi ravnateljica po prehodni pridobitvi mnenja andragoškega zbora.

  1. MERILA IN POSTOPEK PRIZNAVANJA

FORMALNO IN NEFORMALNO PRIDOBLJENEGA ZNANJA

Uvodni pogovor

Ravnatelj, vodja izobraževanja, organizator izobraževanja odraslih ali strokovni sodelavec (v nadaljevanju strokovni delavec) pred vpisom z udeležencem izobraževanja odraslih (v nadaljevanju udeleženec) opravi uvodni razgovor, na katerem ga seznani z:

  • merili in postopkom za priznavanje predhodno formalno ali neformalno pridobljenega znanja,
  • mapo učnih dosežkov ter
  • s pripravo osebnega izobraževalnega načrta.

Med drugim strokovni delavec v teku uvodnega pogovora udeleženca izobraževanja odraslih seznani tudi z:

  • načrtovanim organizacijskim modelom,
  • izvedbenim predmetnikom,
  • splošnimi pogoji izobraževanja,
  • pogoji za dokončanje programa,
  • roki za ocenjevanje in preverjanje znanja,
  • obveščanje o rezultatih,
  • pogodbo o izobraževanju.

POSTOPEK PRIZNAVANJA PREDHODNO PRIDOBLJENEGA FORMALNEGA IN NEFORMALNEGA ZNANJA

Priznavanje neformalno pridobljenega znanja V postopku priznavanja neformalno pridobljenega znanja se z vrednotenjem znanja udeleženca ugotavlja ustreznost neformalno pridobljenega znanja s standardi znanja, opredeljenimi v posamezni programski enoti. Udeležencu se neformalno pridobljena znanja priznavajo na podlagi naslednjih dokazil:

  • dokazila o usposabljanjih in izpopolnjevanjih,
  • certifikatov,
  • dokazila o pridobljenem znanju in opravljanih obveznostih po delih izobraževalnega programa,
  • različni dokumenti, ki jih izda delodajalec in dokazujejo izkušnje o usposabljanju z delom, potrdila o udeležbi na seminarjih in usposabljanjih ipd.,
  • druga dokazila (izdelki, storitve, objave in druga avtorska dela kandidatov; projekti, izumi, patenti ipd.).

Pri priznavanju neformalno pridobljenega znanja se smiselno uporabljajo določbe Šolskih pravil ocenjevanja znanja, ki se nanašajo na priznavanje formalno pridobljenega znanja.

Priznavanje formalno pridobljenega znanja Na podlagi predhodno pridobljenega znanja, ki ga udeleženci dokazujejo s spričevali in drugimi javno veljavnimi listinami po javno veljavnih programih (spričevala, obvestila o uspehu, potrdila o izpitu in drugih javno veljavnih listinah), šola udeležencu prizna pridobljeno primerljivo znanje.

Merila

Pri določanju meril za priznavanje formalno in neformalno pridobljenega znanja strokovni delavec upošteva naslednja načela:

  • znanje se za programsko enoto prizna v celoti, če se ugotovi vsaj 70 % primerljivih vsebin,
  • če je manj kot 70 % primerljivih vsebin, mora predavatelj udeležencu določiti, katere vsebine se mu na podlagi dokazil priznajo in katere mora še opraviti,
  • neformalno pridobljeno znanje se ovrednoti tako, da udeleženec opravi preizkus znanja pri nosilcu predmeta.

Postopek priznavanja

Za postopek    priznavanja     lahko zaprosijo udeleženci, ki želijo, da se jim na podlagi predhodno pridobljenega znanja in izkušenj prizna del učnih obveznosti v izobraževalnem programu, v katerega se vpisujejo.

  1. Postopek priznavanja se prične z vloženo Vlogo za priznavanja predhodno pridobljenega znanja (v nadaljevanju Vloga). Če je vloga neustrezna oziroma nepopolna, se:
  • udeleženca pozove, da predloži manjkajočo dokumentacijo,
  • udeleženca pozove, da vlogo ustrezno dopolni ali popravi.
  1. Postopek priznavanja na IC GEOSS opravljajo ravnatelj, vodja izobraževanja, organizator izobraževanja odraslih ali strokovni delavec (v nadaljevanju: strokovna oseba).
  2. Strokovna oseba pregleda Vlogo, na podlagi katere se pripravi Sklep o priznavanju predhodno pridobljenega znanja (v nadaljevanju Sklep). Na podlagi izdanega Sklepa se z udeležencem sklene pogodba o izobraževanju in izdela osebni izobraževalni načrt.

Pritožba zoper Sklep o priznavanju predhodno pridobljenega znanja

Udeleženec lahko v roku 15 dni od prejema Sklepa vloži pritožbo na izdani Sklep, na Izobraževalni center Geoss d.o.o., Cesta komandanta Staneta 2, Litija. O pritožbi odloča Komisija za pritožbe zoper sklepe. Ravnatelj mora sklicati 3-člansko komisijo, ki ponovno odloča o priznavanju. Poleg predsednika komisije, morata biti v komisiji član in ocenjevalec, ki sta predavatelja v programu, v katerega se udeleženec vpisuje. O pritožbi Komisija za pritožbe zoper sklepe odloča v roku 30 dni od prejema pritožbe (pritožbi ugodi, pritožbi ugodi in odloči, da se postopek ponovi ali pritožbo kot neutemeljeno zavrne. Komisija po obravnavi ponovno izda sklep. Odločitev komisije je dokončna.

Naknadno priznavanje znanj

Če udeleženec izobraževanja odraslih želi naknadno priznavanje predhodno pridobljenega znanja, ponovno vloži Vlogo. Na podlagi nove Vloge se udeležencu izda nov Sklep o čemer udeleženca obvesti. IC GEOSS in udeleženec se obvezujeta ustrezno popraviti oz. skleniti novo pogodbo o izobraževanju in osebni izobraževalni načrt.

Postopek potrjevanja nacionalnih poklicnih kvalifikacij

Udeleženec, ki se je izobraževal po modularno oblikovanem izobraževalnem programu, a tega izobraževanja ni zaključil, kljub temu pa je izpolnil obveznosti iz posameznega modula, ki je po obsegu znanja, določenega s katalogom znanj in spretnosti za pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije, enakovreden, se mu prizna nacionalna poklicna kvalifikacija v skladu s predpisi, ki urejajo potrjevanje nacionalnih poklicnih kvalifikacij.

  1. SPLOŠNO O OCENJEVANJU ZNANJA

Ocenjevanje znanja

Znanje praviloma ocenjuje predavatelj, ki predmet oz. strokovni modul poučuje. Ravnatelj ali direktor lahko iz utemeljenih razlogov za ocenjevanje znanja imenuje drugega predavatelja, ki zato izpolnjuje pogoje.

Izpolnjevanje drugih obveznosti, določenih z izobraževalnim programom

Izpolnjevanje interesnih dejavnosti ugotavlja strokovna oseba, odgovorna za izobraževanje.

Minimalni standard znanja

Minimalni standard znanja predstavlja stopnjo znanja, spretnosti, veščine ali kakovost dosežka, potrebnega za pozitivno oceno oziroma za zadovoljivo sledenje pouku pri posameznem predmetu oziroma programski enoti.

Če minimalni standard znanja pri predmetu oziroma programski enoti ni določen v katalogu znanj oziroma učnem načrtu, ga določi strokovni aktiv oziroma predavatelj.

Merila in načini ocenjevanja znanja

Strokovni aktiv na začetku šolskega leta uskladi merila ocenjevanja znanja. Merila ocenjevanja znanja za predmet oziroma strokovni modul se določijo na podlagi učnega načrta oziroma kataloga znanja. Če oblike in načini ocenjevanja znanja v učnem načrtu oziroma katalogu znanja niso določeni, jih z načrtom ocenjevanja znanja določi predavatelj oziroma strokovni aktiv.

Poleg obveznih načinov in oblik ocenjevanja znanja, določenih v načrtu ocenjevanja znanja, se doseganje standardov znanja in učnih ciljev lahko ocenjuje tudi z vajami, seminarskimi in drugimi nalogami, izdelki oziroma storitvami, zagovori, nastopi, mapo dosežkov in podobno.

Osebni izobraževalni načrt

Za vsakega udeleženca se oblikuje osebni izobraževalni načrt. Pripravi ga strokovni delavec, zadolžen za spremljanje OIN.

Osebni izobraževalni načrt vsebuje najmanj podatke o predhodno pridobljenem in priznanem formalnem in neformalnem znanju ter predviden način in časovni potek izobraževanja, opredelitev vsebin, načinov in rokov preverjanja in ocenjevanja znanja, ki so določeni z učnim načrtom oziroma katalogom znanja.

  1. PREDMET OCENJEVANJA ZNANJA

V poklicnem in strokovnem izobraževanju se ocenjuje znanje pri naslednjih programskih enotah:

  • Splošno izobraževalni predmeti
  • Strokovni moduli
  • Moduli odprtega kurikula
  1. JAVNOST OCENJEVANJA ZNANJA

Pri ocenjevanju znanja mora biti zagotovljena javnost ocenjevanja. Zagotavlja se predvsem tako, da se udeležence v začetku šolskega leta seznani najmanj z:

  • obsegom učne vsebine,
  • načini in roki ocenjevanja znanja,
  • načini obveščanja o rezultatih.

Lahko pa tudi z:

  • učnimi cilji
  • obsegom učne vsebine
  • oblikami ocenjevanja znanja
  • merili za ocenjevanje znanja
  • dovoljenimi pripomočki

Udeleženci do rezultatov izpitov dostopajo na spletni strani šole ali ustno s strani predavatelja ali strokovnega sodelavca. Predavatelj strokovnemu sodelavcu rezultate odda na dogovorjenemu obrazcu.

V primeru kršenja določil javnosti ocenjevanja s strani predavatelja lahko ravnatelj pridobljene ocene razveljavi.

  1. PREVERJANJE ZNANJA

Lahko se organizira poskusno opravljanje izpitov, s čimer se udeležencem omogoči, da preverijo in spoznajo najmanj obseg in zahtevnost izpitov ter primere izpitnih vprašanj.

  1. NAČINI IN ROKI IZPOLNJEVANJA OBVEZNOSTI

Načini ocenjevanja: ocenjevanje je lahko ustno (največ 20 minut), pisno ali izdelek oz. storitev. Ustno ocenjevanje se lahko izvaja kot: vrednotenje odgovorov na zastavljena vprašanja (3 vprašanja s podvprašanji).

Ocenjevanje izdelka oz. storitve  (plakat, referat, poročilo, projektna naloga, seminarska naloga, praktičen izdelek, praktične naloge): vrednotenje izdelka oziroma storitve (demonstracije, vaje, nastopa, simulacije in podobno), vrednotenje postopka, ki ga opravlja udeleženec pri praktičnem preizkusu, seminarske naloge oziroma projektnega dela (izdelavi izdelka, pripravi in izvedbi storitve, vaji, nastopu, simulaciji, igri vlog in podobno), intervju oziroma pogovor in drugo. Pisno ocenjevanje je lahko: vrednotenje pisnih odgovorov na zastavljena vprašanja, vrednotenje pisnega izdelka, vrednotenje pisne dokumentacije in drugo.

Oblike in načini ocenjevanja znanja so določeni v katalogih znanj, merilih in v načrtu ocenjevanja znanja, ki ga določi strokovni aktiv. Pri tem se uporabljajo ustrezne oblike in načini ocenjevanja in upoštevajo sodobna pedagoška, psihološka in andragoška načela.

Posamezni programi oziroma programske enote predvidevajo določene obveznosti (npr. praktično usposabljanje z delom, delovna praksa, opravljanje obveznosti pri posameznih vsebinskih sklopih), ki jih mora udeleženec opraviti za pridobitev ocene. Obveznosti, ki izhajajo iz tega naslova, udeležencem predstavi strokovni delavec in predavatelj posameznega predmeta.

Udeleženec mora za uspešen zaključek izobraževanja ter pred pristopom k zaključnemu izpitu oziroma poklicni maturi imeti opravljene vse obveznosti, ki jih predpisuje izobraževalni program, v katerega je vpisan. Udeleženec lahko opravi neizpolnjene obveznosti v rednih ali izrednih izpitnih rokih v tekočem šolskem letu ali v naslednjem šolskem letu v skladu z osebnim izobraževalnim načrtom.

 Izredni izpitni roki se določijo z Letnim delovnim načrtom. Redni izpitni roki praviloma potekajo en teden po predavanjih oziroma konzultacijah in nato naslednji roki cca. vsaka dva meseca in so navedeni v načrtu ocenjevanja znanja. Izredni roki praviloma potekajo vsak prvi in tretji ponedeljek v mesecu oziroma po predhodnem dogovoru z strokovnim delavcem.

Število pisnih izdelkov na dan in na teden ni omejeno in se prilagaja udeležencem IO ter je vezano na razpisane izpitne roke.

Predavatelj izpitne roke zapiše v dnevnik dela.

Oblike preverjanja in ocenjevanja znanja so lahko individualne, v dvojicah ali skupinske.

Največje dopustno število pisnih izdelkov na dan in na teden

Število pisnih izdelkov na dan in na teden ni omejeno in se prilagaja udeležencem IO ter je vezano na razpisane izpitne roke.

8. IZPITNI RED

Prijava in odjava

  1. Kandidati se morajo na redne in izredne izpitne roke praviloma prijavljati preko spletne aplikacije, če to ni možno pa osebno v referatu ali po elektronski pošti, najkasneje 5 dni pred opravljanjem izpita. Odjava od izpita mora biti izvedena najkasneje 3 dni pred opravljanjem izpita.
  2. Če se udeleženec iz upravičenih razlogov ne udeleži izpita ali ga prekine, ga lahko opravlja v naslednjem izpitnem roku. O upravičenosti razlogov odloči strokovni delavec. Če gre za upravičene razloge, se udeležencu izpitni rok ne šteje kot izrabljen.
  3. Če se udeleženec ne odjavi pravočasno ali se iz neopravičenih razlogov ne udeleži izpita oziroma dela izpita ali ga prekine, ni ocenjen in se šteje, da je izrabil izpitni rok, v redovalnici pa se zavede »ni pristopil«. Tretje opravljanje izpita se plača po veljavnem ceniku.

Potek in trajanje izpita

  1. Pisni izpit oziroma pisni del izpita traja najmanj 45 minut in največ 90 minut (v primeru večih vsebinskih sklopov).
  2. Ustni izpit, predstavitev izdelka oziroma storitve traja največ 20 minut.
  3. Če je na izpitu določen sedežni red, ga je udeleženec dolžan upoštevati. Prav tako je dolžan upoštevati navodila predavatelja o poteku izpita in dovoljenih pripomočkih.
  4. Na zahtevo predavatelja se udeleženec identificira z veljavnim osebnim dokumentom.

Izpitna pravila

Udeleženci morajo biti pred učilnico, kjer so po razporedu pisni ali ustni izpiti, najmanj 5 minut pred začetkom izpita.

Nadzorni predavatelj lahko pri pisnih izpitih določi sedežni red.

Pri ustnih izpitnih je lahko v učilnici več udeležencev hkrati. Predavatelj jim določi sedežni red in razdeli vprašanja, da se lahko pripravijo.

 Pri poteku poklicne mature (izpitni roki, razporeditev izpitov, prijava, odjava, pisni in ustni izpiti, izpit iz četrtega predmeta in ostale določbe) se uporabljajo določbe Pravilnika o poklicni maturi (Uradni list RS, št. 44/08, 9/09 in 40/11).

Tako na pisnem izdelku kot na listnih za ustno ocenjevanje je navedeno število točk za posamezno nalogo oziroma vprašanje ter merila za ocene.

Delni in končni izpit v izrednem izobraževanju

Pri delnem in končnem izpitu znanje udeležencev v izrednem izobraževanju ocenjuje učitelj izbranega predmeta oziroma strokovnega modula.

Z delnim izpitom se ocenjuje znanje po vsebinsko zaokroženih delih predmeta oziroma strokovnega modula. S končnim izpitom se ocenjuje znanje po zaključenih vsebinskih sklopih iz predmeta oziroma strokovnega modula v posameznem programu.

Kdor uspešno opravi vse delne izpite iz posameznega predmeta oziroma strokovnega modula, je s tem opravil obveznosti določenega predmeta oziroma strokovnega modula.

Udeleženec opravi izpit, ko opravi vse dele izpita, pri čemer lahko izpit opravlja večkrat, tudi izven rokov, ki so določeni v šolskem koledarju, vendar v skladu z letnim delovnim načrtom šole. O tem odloči ravnatelj šole.

Tretje in nadaljnje opravljane končnega izpita se opravlja pred šolsko izpitno komisijo.

Izpitna komisija je sestavljena iz predsednika, člana in ocenjevalca. Imenuje jo ravnatelj v 3 dneh po prijavi udeleženca k izpitu. Za komisijski izpit je določena posebna prijava in zapisnik o izpitu. Komisijski izpit je sestavljen iz treh vprašanj in poteka ustno. Izpitna vprašanja določi izpitna komisija v skladu s katalogi znanj predmeta. Udeleženca komisija oceni neposredno po ustnem izpitu in ga takoj seznani z oceno.

9. UKREPI PRI KRŠITVAH OCENJEVANJA ZNANJA

Če se ugotovi, da je udeleženec pri pisanju pisnih izdelkov ali pri drugih oblikah ocenjevanja znanja uporabljal nedovoljene pripomočke, če prepisuje, moti ostale udeležence, ne upošteva sedežnega reda, se podpiše z lažnim imenom, odda izdelek drugega udeleženca ali krši ostala predpisana pravila ocenjevanja, se ocenjevanje oziroma izpit prekine in se evidentira kot »ni opravil«.

Predavatelj evidentira kršitve iz prejšnjega odstavka v ustrezni šolski dokumentaciji in o tem obvesti vodjo izobraževanja odraslih.

10. POSTOPEK ODPRAVLJANJA NAPAK PRI OCENJEVANJU ZNANJA

 Ugovor na oceno

Udeleženec lahko v treh dneh po prejemu letnega spričevala, predloži ravnatelju šole ugovor zoper oceno. Ravnatelj mora v treh dneh imenovati komisijo, ki najkasneje v treh dneh ponovno oceni znanje udeleženca. V komisijo mora imenovati vsaj enega člana, ki ni zaposlen v šoli.

 Udeleženec lahko v treh dneh po seznanitvi z oceno pri zaključnem izpitu predloži ravnatelju šole obrazložen ugovor zaradi kršitve predpisanega postopka pri opravljanju izpita oziroma ugovor na oceno, če je prišlo do pisne oziroma računske napake pri pisnem delu izpita. Ravnatelj mora v treh dneh s sklepom ugotoviti utemeljenost ugovora. Če ugotovi, da je ugovor utemeljen, imenuje komisijo, ki ponovno oceni znanje.

V skladu z Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju (Uradni list RS, št. 79/06 in 68/17) sta odločitev ravnatelja in ocena komisije dokončni.

Predavatelj lahko po ugotovitvi udeleženca sam, zaradi računske ali druge očitne napake, povezane z ocenjevanjem, napako odpravi, to pisno evidentira v ustrezen dokument, o tem obvesti vodjo izobraževalnega področja, le-ta pa udeleženca, na katerega se ocena oziroma ugotovitev nanaša.  Če predavatelj ne odpravi napake v skladu s prejšnjim odstavkom, o tem dokončno odločitev poda in napako odpravi vodja izobraževanja odraslih.

  1. PRIPRAVA IN HRAMBA IZPITNEGA GRADIVA
  1. Izpitno gradivo in drugo gradivo, ki je podlaga za ocenjevanje (v nadaljnjem besedilu: izpitno gradivo), pripravi predavatelj, ocenjevalec ali strokovni aktiv. Izpitno gradivo se varuje na način, kot je dogovorjeno s strokovnim delavcem za izobraževanje odraslih.
  2. Strokovni delavec hrani izpitno gradivo, ki ga pred izpitom izroči predavatelju, na varnem mestu ali pa ga predavatelj na izpit prinese osebno.

12. NAČRT OCENJEVANJA ZNANJA

Načrt ocenjevanja znanja vsebuje najmanj:

  • minimalni standard znanja pri predmetu oziroma strokovnem modulu,
  • merila in načine ocenjevanja znanja
  • roke za pisno ocenjevanje znanja pri predmetu oziroma strokovnem modulu.

Roke za pisno ocenjevanje znanja pri predmetu oziroma strokovnem modulu določi strokovni aktiv oziroma programski učiteljski zbor v poklicnem in strokovnem izobraževanju z načrtom ocenjevanja znanja najpozneje štirinajst dni po začetku prvega ocenjevalnega obdobja.

Udeležence z načrtom ocenjevanja znanja seznani učitelj predmeta oziroma strokovnega modula. Roke za pisno ocenjevanje znanja, določene z načrtom ocenjevanja znanja, napiše v dnevnik dela.

13. OCENE

  1. Znanje udeležencev se ocenjuje s številčnimi oziroma opisnimi ocenami.
  2. Znanje udeleženca se oceni s številčno oceno od 2 do 5, in sicer: zadostno (2), dobro (3), prav dobro (4) in odlično (5).
  3. Izpolnitev obveznosti pri praktičnem usposabljanju z delom pri delodajalcu, vmesnem preizkusu, interesnih dejavnostih in drugih obveznosti, določenih z izobraževalnim programom, se ocenjuje z opisnima ocenama: »opravil« in »ni opravil«.
  4. Številčne ocene od 2 do 5 in opisna ocena »opravil« so pozitivne.
  5. V izrednem izobraževanju se športna vzgoja ne izvaja in ne ocenjuje. V ustrezni dokumentaciji se to evidentira z besedo »oproščen«.
  6. V primeru, da udeleženec ni pristopil na izpit, se zabeleži z »ni pristopil«.
  7. Upoštevajo se le pozitivne ocene. Če udeleženec ne doseže pozitivne ocene, se to evidentira kot »ni opravil«
  8. Zaključevanje ocen pri modulih poteka po zaključenih vsebinskih sklopih, kjer so pri oblikovanju zaključne ocene upoštevane vse ocene, pridobljene pri posameznih vsebinskih sklopih. Pri zaključevanju se upošteva aritmetična sredina pridobljenih ocen.

Seznanitev z oceno

  1. Z oceno ustnega ocenjevanja predavatelj seznani udeleženca takoj po končanem ustnem izpitu, oceno zabeleži in ustrezno dokumentacijo preda strokovnemu delavcu.
  2. Pisne izdelke predavatelj oceni najkasneje v 7 delovnih dneh po izpitu. Strokovni delavec lahko iz utemeljenih razlogov za posamezno ocenjevanje določi drug rok.
  3. Popravljene in ocenjene pisne izdelke lahko udeleženci prevzamejo v referatu ali pri posameznem predavatelju po desetih delovnih dneh po objavi rezultatov oziroma vnosu rezultatov v evidenco. Ravnatelj lahko iz utemeljenih razlogov določi tudi drug rok za vpogled. Udeleženec ima pravico do obrazložitve ocene.
  4. Pri ocenjevanju izdelka oz. storitve s predstavitvijo ocenjevalec oz. predavatelj poda enotno oceno.
  5. Udeleženci so o rezultatih ocenjevanja znanja obveščeni preko spletne strani Izobraževalnega centra Geoss. Do rezultatov udeleženci dostopajo z geslom, ki ga prejmejo ob vpisu v program. Rezultati so objavljeni pod šifro, ki jo udeleženec prejme na vpisu. O rezultatu se udeleženca izjemoma obvesti po telefonu, ki ga je navedel ob vpisu (po identifikaciji z datumom rojstva in vpisno številko) ali po elektronski pošti, ki jo je navedel ob vpisu.
  6. Udeležencem je treba omogočiti vpogled v njihove ocenjene pisne in druge izdelke. V njih morajo biti ustrezno označene napake tako, da lahko spozna pomanjkljivosti v svojem znanju. Udeleženec ima pravico do obrazložitve ocene.
  7. Udeleženec ima pravico, da mu predavatelj ali referentka referata pisne oziroma druge izdelke po desetih delovnih dneh po roku za vpogled izroči. Iz utemeljenih razlogov se lahko določi tudi drugačen rok za vpogled. V primeru podanega ugovora zoper oceno pa se mu izdelek na zahtevo izroči po končanem postopku.
  8. Ocenjeno izpitno gradivo, ki se zadrži na šoli, lahko udeleženci po desetih delovnih dneh prevzamejo. Če udeleženci izpitnega gradiva ne prevzamejo do konca šolskega leta, se le-to ob koncu šolskega leta uniči.

Splošni učni uspeh

  1. Strokovni aktiv na predlog ravnatelja, vodje izobraževanja odraslih ali organizatorja izobraževanja odraslih potrdi splošni učni uspeh udeleženca izobraževanja odraslih potem, ko ta uspešno opravi vse obveznosti, določene z učnim načrtom oziroma katalogom znanj.
  2. Splošni uspeh se določi kot: odličen, prav dober, dober in zadosten.
  3. Udeleženec izobraževanja odraslih doseže:
  • odličen splošni uspeh, če je najmanj pri polovici predmetov ocenjen z oceno odlično (5), pri ostalih pa z oceno prav dobro (4),
  • prav dober učni uspeh, če je najmanj pri polovici predmetov ocenjen z oceno prav dobro (4), pri ostalih pa z oceno dobro (3),
  • dober učni uspeh, če je najmanj pri polovici predmetov ocenjen z oceno dobro (3), pri ostalih pa z oceno zadostno (2),
  • zadosten učni uspeh, če je pri več kot polovici predmetov ocenjen z oceno zadostno (2), pri ostalih pa z oceno pozitivno.
  1. Pri določanju splošnega uspeha, če gre za odstopanje od meril iz prejšnjega odstavka, se upošteva znanje udeleženca izobraževanja odraslih in napredek, prizadevnost, delavnost in samostojnost v vzgojnem in izobraževalnem procesu ter odnos do izpolnjevanja obveznosti. Praviloma se udeležencu izobraževanja odraslih določi:
  • odličen uspeh, če ima pri enem predmetu oceno dobro (3), pri več kot polovici predmetov odlično (5), pri ostalih pa oceno prav dobro (4),
  • prav dober uspeh, če ima pri enem predmetu oceno zadostno (2), pri več kot polovici predmetov oceno prav dobro (4) ali odlično (5), pri ostalih pa oceno dobro (3).

Spremljanje usposabljanja z delom pri delodajalcu

Udeleženec vodi dnevnik o praktičnem usposabljanju z delom pri delodajalcu (v nadaljnjem besedilu: praktično usposabljanje), ki ga potrdi delodajalec. Za eno uro praktičnega usposabljanja z delom se šteje 60 minut, lahko se opravlja tudi v času počitnic.  Udeleženec mora pred pristopom k praktičnemu usposabljanju z delom v referat dostaviti tripartitno pogodbo in napotnico, po zaključku PUD pa dnevnik s predpisanimi prilogami.

  1. DRUGA PRAVILA IN POSTOPKI V SKLADU S ŠOLSKIMI PRAVILI OCENJEVANJA ZNANJA IN DRUGIMI PREDPISI

Izpis iz srednješolskega programa

V primeru izpisa med izobraževanjem je udeleženec izvajalcu dolžan podpisati izpisnico. Izpis se bo štel od datuma, navedenega na izpisnici oz. datuma prejema podpisane izpisnice. Udeleženec mora izvajalcu poravnati vse nastale finančne obveznosti. V primeru izpisa ali prekinitve pogodbe o izobraževanju med izobraževanjem se udeležencu izobraževanja izpiti zaračunajo brez popusta, določenega s pogodbo o izobraževanju.

Dokumentiranje postopkov in obveščanje Udeležencu se sklepi izdajajo pisno. Vročijo se mu priporočeno po pošti ali osebno.

  1. VELJAVNOST ŠOLSKIH PRAVIL OCENJEVANJA V IZOBRAŽEVANJU ODRASLIH

Šolska pravila ocenjevanja znanja stopijo v veljavo po predhodni obravnavi in pridobitvi mnenj na andragoškem zboru dne 29. 10. 2018

Šolska pravila ocenjevanja znanja so bila določena dne 28. 5. 2018 s strani ravnateljice srednješolskih programov. Šolska pravila so objavljena na oglasni deski v referatu IC Geoss.

S 31. 8. 2018 prenehajo veljati Šolska pravila ocenjevanja znanja z dne 17. 10. 2016.

Ravnateljica

Ivana Šinkovec